Podaljšan certifikat Arhiva RS za ODOS
Z vse večjo stopnjo digitalizacije se žal povečuje tudi stopnja ogroženosti s kibernetskimi napadi. Tarče hekerskih napadov so organizacije vseh vrst. Kadar ti napadi prizadanejo majhno organizacijo, je lahko škoda za njih nepopravljiva ali celo usodna. Organizacija mora imeti pripravljene ukrepe za preprečevanje oziroma omejitev škode.
Kako se spopasti s tovrstnimi napadi, oziroma kako se obvarovati pred njimi, nam je na ODOS konferenci predstavil predstavnik podjetja Unistar, gospod Alen Jamšek.
Vabljeni k branju članka na temo kibernetske varnosti.
Kibernetski napadi in kibernetska varnost
Kibernetski napadi so v porastu in so postali čista realnost. V Sloveniji so kibernetski napadi v zadnjih letih porasli za 60%.
Hekerji poskušajo z različnimi načini zlorabiti posameznike. Z lažnimi sporočili prosijo posameznike, da vnesejo gesla za spletno storitev, službeni ali osebni poštni predal in pa mogoče tudi račun za družbeno omrežje. Napadalci pripravijo lažno spletno mesto, ki izgleda kot pravo in s tem pridobijo dostop do računov, s katerimi pripravijo kibernetski napad ali krajo informacij. V nekaterih primerih kibernetskih napadov napadalci zahtevajo odkupnino za povrnitev šifriranih podatkov na sistemih organizacij ter grozijo z javno objavo poslovnih skrivnosti ali osebnih podatkov, ki so jih našli med vdorom v omrežje organizacije.
Veliko slovenskih organizacij je že bilo zlorabljenih preko elektronskih naslovov in drugih vhodov. Da pride do tega, smo v največji meri krivi ljudje.
Kibernetski napad se v svetu zgodi vsakih 39 sekund, kar je zastrašujoč podatek.
Katere so najbolj ključne grožnje za kibernetski napad?
- izsiljevalska programska oprema (v zameno zahtevajo nekakšno plačilo)
- kraja procesorske moči (pridobivanje kriptovalute)
- grožnje podatkov (vsi podatkovni centri)
- zlonamerna programska oprema
- dezinformacije (preko socialnih omrežij)
- ne-zlonamerne grožnje (človeški faktor na podlagi neznanja, napak na konfiguraciji sistemov)
- spam maili (priponka ali povezava, ki nas pripelje do napada)
- grožnje v dobavni verigi (plin, nafta, voda ipd.)
Izkazalo se je, da je hramba v oblaku varnejša od lastne infrastrukture in je z digitalizacijo postala nuja, predvsem pri manjših organizacijah.
Gospod Alen Jamšek iz podjetja Unistar svetuje redno izvajanje varnostnih kopij, izvoz le teh na pomnilniške medije in varno hrambo na ločenih lokacijah. Zakaj shranjevanje na pomnilniške medije – ker so povezave včasih precej počasne in se poslovanje lahko na tak način hitreje ponovno vzpostavi. Pošiljanje podatkov iz delovne postaje v oblak mora biti varno, zato je priporočeno podatke šifrirati.
Posnetek predavanja iz ODOS konference si lahko pogledate na spodnji povezavi:
https://odos.si/objavljamo-posnetek-odos-konference-2022/ (trajanje govora o kibernetski varnosti in kibernetskih napadih: 10:35 do 29:25).
Za ustrezno pripravo in hranjenje varnostnih kopij je poskrbljeno tudi v ODOS Oblaku. Vsem uporabnikom, ki pa imajo ODOS nameščen na lastni infrastrukturi, pa pošljemo navodila, kako naj poskrbijo za redno pripravo in varno hrambo varnostnih kopij.
Če vas zanimajo podrobnosti o sistemu ODOS ali o gostovanju v ODOS Oblaku, nam pišite na prodaja@pia.si in z veseljem vam bomo svetovali.
Za več dodatnih informacij o digitalizaciji poslovanja vam v branje priporočamo tudi spodnje članke:
